Domov Tečaji Joge Urnik/Cenik O Jogi Učitelj
Hatha joga

Definicije hatha joge:

▸beseda hatha je sestavljena iz dveh zlogov, ha in tha, ki pomenita luna in sonce.
▸po Monier-Willimas Sanscrit slovarjui zraz hatha pomeni močan (angl. forceful).
▸hatha joga je joga volje, ki zajema gojenje energije in moči preko položajev (asan) in tehnik dihanja (pranayame).

Kar večina ljudi na Zahodu imenuje preprosto "joga", je v resnici hatha joga. Hahta jogo kot sistem je prvi vpeljal jogi Svatmarama, v 15. st., v Indiji. V svojo metodologijo je vključil asane (položaje) in pranayamo (tehnike dihanja).

Asana

Pojem asana v sanskrtu pomeni sedeti, kar obrazloži prvotni namen jogijev, se pravi posvečanje meditaciji. Asane predstavljajo enega glavnih orodij joge kot tehnike. Njihovi učinki niso le fizične, temveč tudi duhovne narave. Zaradi tega je joga imenovana sarvanga sadhana ali holistična vadba. Z rednim izvajanjem asan vaditelj pridobi fleksibilnost mišic, močne kosti, izboljša telesno držo idr. Poleg telesnih učinkov se pojavljajo tudi »nefizične«/ učinki na psihični in duhovni ravni, kot so razvoj moči, volje, koncentracije itd. Z vadbo asan okrepimo celotno telo, jačamo kosti in mišice ter tako poravnamo telesno držo. Uravnoteži se tudi dihanje in s tem se povečuje energija telesa, kar izboljšuje zdravje in odvaja nečistočo iz organizma. Doseženo dobro telesno počutje učinkuje pomirjujoče tudi na um. Vadba asan je namenjena dobremu počutju in zdravju. Pretiravanja in izvajanje pre-zahtevnih položajev pa lahko vodi v poškodbe in nas oddalji od bistva joge.

Pranayama

Izraz pranayama izhaja iz besede prana, ki označuje življenjsko moč ali izvor energije, in ayama, kar pomeni nadzirati. Pranayama je torej »znanost nadzora dihanja«. Vadba pranayame je zelo pomemben del hatha joge, ker pripomore k sproščanju spečih energij v telesu. Jogiji verjamejo, da je skrivnost o nadzoru nad umom lahko odklenjena z nadzorovanjem diha. Ko posvečamo pozornost tehnikam dihanja, krepimo koncentracijo in prehajamo v meditativna stanja. S pravilnim dihanjem lahko povečamo potencial naših pljuč, izboljšamo pretok kisika in posledično energije po vsem telesu.

Vadba hatha joge

Prakticiranje hatha joge nam pomaga prepoznavati potenciale našega uma in telesa. Z asanami pridobivamo fleksibilnost in moč, tako na telesnem kot umskem nivoju. Biti v položaju ali izvajati določen položaj« zahteva neko mero truda in koncentracije. Zato se urjenje v položajih obrestuje kot vedno bolj lahkotno in nenapeto izvajanje sprva zelo napornih asan. Posledično lahko potegnemo vzporedenico z vsakdanjim življenjem, saj se naučimo biti bolj sproščeni tudi v stresnih situacijah. Jogijski položaji masirajo in krepijo notranje organe, pripomorejo k preprečevanju bolezni kot so sladkorna bolezen, vnetje sklepov, povečan krvni tlak. Pranayama nam pomaga v spopadanju z astmo in bronhitisom. Hatha joga je odlično orodje za soočanje s stresom, sproščanje napetosti, odpravljanje depresije in strahov. Pomaga nam spraviti um v osredotočeno stanje in nas pripravi na meditacijo ter eventualno na iskanje razsvetlitve.

Iyengar joga

Iyengar joga tradicija

Iyengar joga povzema življenjsko delo učitelja B.K.S. Iyengarja, ki je na podlagi jogijske dediščine ustvaril svojstven sistem jogijske filozofije in prakse. Pri Iyengarjevi hatha jogi se poudarjajo natančnost pri izvedbi položajev, uporaba pripomočkov, ustreznost sekvenciranja in čas držanja položajev. Iyengar je sistematiziral okoli 200 klasičnih asan in 14 različnih tipov pranayam, pri tem pa je, s svojim popolnim poznavanjem njihovih razsežnosti, ustvaril vadbo primerno za vsakogar.

"Penetracija našega uma je naš cilj ampak na začetku je potrebno potenje, da se stvari začnejo premikati"
BKS Iyengar

Vadba Iyengar joge

Iyengar joga obsega natančen program vadbe, ki omogoča začetnikom zanesljiv in varen napredek, od osnovnih do postopoma zahtevnejših položajev. Napredovanje po stopnjah težavnosti poteka vzporedno z razvijanjem raztegljivosti, moči, občutljivosti uma, telesa in duha. Pranayama se uvaja, ko osvojimo osnove asan. Za zahtevnejše vaje pranayame so namreč potrebne telesna raztegljivost, pljučna kapaciteta in stabilnost v sedečih položajih.

"Dokler telo ni svobodno, tudi um ne more biti svoboden"
BKS Iyengar

Pranayama

Tehnike dihanja prinašajo številne fizične koristne učinke, kot so krepitev prebavnega, živčnega in dihalnega sistema ter krvnega obtoka. S spodbujanjem delovanja notranjih organov se ustvarjata občutek energije in umirjenosti. Hkrati pa je med pranayamo možno prevzemanje nadzora nad umom in čutili, kar nas postopoma pripravlja na izkušnjo meditacije.

"Ritem telesa, melodija uma in harmonija duše ustvarijo simfonijo življenja"
BKS Iyengar

Asana in vadba s pripomočki

Praksa Iyengar joge zaobjema pravilno postavitev v položaj, uporabo pripomočkov, vrstni red posameznih položajev in čas posvečen določeni asani. Telesna poravnanost pripomore k harmoničnemu in anatomsko pravilnemu načinu razvijanja telesa, tako da se ob pravilni vadbi učenec tudi ne poškoduje. Iyengar je, ob ugotavljanju različnih telesnih specifik in zmogljivosti posameznikov, uvedel uporabo vrste pripomočkov, kot so kocke (lesene ali penaste), trakovi, stoli, palice in odeje. Pripomočki pomagajo pri doseganju in vzdrževanju pravilne telesne drže v posameznem položaju, kar učencem omogoča varen in dostopnejši način izvajanja asan, ki bi zanje bile zaenkrat še prezahtevne. Vadbo sestavlja niz asan, ki niso naključno izbrane, temveč porazdeljene tako, da telo in um pripravijo za optimalne rezultate v težjih ali specifičnih položajih. Pravilno zaporedje in razvrščanje asan je pomembno iz psihičnega, fiziološkega in energetskega vidika, zato da z vadbo dosežemo močan in celovit učinek, obenem pa poskrbimo za varnost in stabilnost telesa in počutja. Poleg tega je pomemben tudi koncept tempiranja, kar pomeni, da se različne položaje vzdržuje različno količino časa. Ta princip je usmerjen k doseganju učinka posameznega položaja, ki lahko le skozi trajanje prodre globlje v posameznika.

Asana in Pranayama kot vidika Ashtanga joge

Na podlagi vsega, kar je bilo povedano do sedaj, bi kdo lahko pomislil, da je Iyengar joga le telovadba in globoko dihanje oziroma le asana in pranayama. To pa ne drži. Asane in pranayama se v jogi uporabljajo le kot orodja za obvladovanje osmih vidikov Ashtanga joge, ki jo je modrec Patanjali izvrstno prikazal v svojem besedilu Joga Sutre. Ashtanga ali »8-stopenjska« joga predstavlja celoviti »jogijski način življenja«: eden izmed njenih osnovnih principov pa trdi, da je obvladovanje telesa ključ do obvladovanja uma. Človeško telo je z vsemi svojimi nivoji povezano v celoto, od najbolj zunanje točke, kože, do najbolj notranje biti. Če je na primer telo bolno, bo tudi um depresiven, letargičen ali slabo razpoložen. Enako velja za um: če je ta napet, pod stresom, bo tudi telo napeto. Intenziteta in globina, s katerima prakticiramo Iyengar jogo na fizični ravni, se bosta po svojih učinkih poznali tudi na umu in duhu. Zaradi tega se moramo ob izvajanju asan naučiti vključiti celotno telo in um. S širjenjem pozornosti istočasno po celem telesu, postaja um pozoren, buden, in oster. Naučimo se gladkega, enakomernega in globokega dihanja, tako da energija (prana) steče po telesu brez ovir. Um postane miren in receptiven, obenem pa prestopi v bolj meditativno stanje.

BKS Iyengar

Iyengarjeva življenjska pot je zgodba o preobrazbi bolehnega človeka v svetovno znanega jogija, ki je postal živa priča o tem, kako lahko joga spremeni življenje. 14. decembra 1918 se je v okolici Bangalore-a v Indiji, rodil 11. otrok v družini Iyengar, Bellur Krishnamachar Sundararaja. Šibek in bolehen otrok, ki je trpel zaradi vrste otroških bolezni, je pri 13. letih zbolel za malarijo, tuberkulozo in tifusom. Izredno pohabljeno zdravstveno stanje, revščina in podhranjenost so bile okoliščine, ki so mlademu Iyengarju onemogočale redno šolanje. Po preselitvi k sestri, leta 1934, ki se je poročila z učiteljem joge, je Iyengarjevo življenje ubralo novo pot. Tirumalai Krishnamarhcarya je v kraljevi palači v Mysore-u vodil šolo joge, kjer je Iyengar pričel z osnovami jogojskih položajev, asan. Prva leta učenja so bila zaznamovana z bolečino, zaradi svojih nezmožnosti se je mladi učenec s težavo prebijal skozi jogijsko učenje. Stroga disciplina učitelja Krishamarcharya ter Iyengarjeva odločnost in volja do napredovanja so privedle do prvih uspehov. Postopno obvladovanje določenih asan in izboljšano zdravstveno stanje so vzpodbudili dodatno motivacijo. Iyengarjevo vestno učenje in izredno dobro izvajanje položajev so presenečali učitelja samega, ki je tako dobil novega spremljevalca pri jogijskih predstavitvah po vsej državi. Pri 18. letih je, na prošnjo Krishnamarhcarye, Iyengar postal učitelj joge, v Pune-i. Sprva nesiguren in nevešč lokalnega jezika, novopočeni učitelj ni obupal, pač pa vztrajno in natančno nadaljeval svoje učenje. S širjenjem glasu in prepoznavnosti so k Iyengarju začeli prihajati ljudje različnih starosti, telesnih zmogljivosti in celo boleznimi. Ker je joga pripomogla k izboljšanju njegovega zdravja, seveda ni mogel odvrniti nikogar. Nasprotno, svoje globoko znanje o človeškem telesu je uporabil za prilagoditev položajev tako, da bojo dostopni za vsakogar. Temu je dodal še izum uporabe pripomočkov, vrvi, trakovi lesene kocke, da bi tudi starejšim, šibkim in negibčnim omogočil dostop do terapevtskih učinkov joge. S tem so bili postavljeni temelji inovativnega sistema Iyengar joge.

"Ritem telesa, melodija uma in harmonija duše ustvarijo simfonijo življenja"
BKS Iyengar

Ob napredovanju v učenju joge si je Iyengar ustvarjal tudi lastno družino, obdarjeno s šestimi otroki. Žena Ramamani sprva ni vedela veliko o jogi, vendar je hitro dojela njeno bistvo in čvrsto podpirala moža ter postala zaupen kritik in svetovalec pri njegovem delu. S širjenjem ugleda je Iyengar, med svojimi učenci, začel srečevati različne vplivne osebnosti, člane kraljeve družine, vidne poslovneže in športrnike. Koreniti preobrat pa se je zgodil po srečanju z glasbenikom, Yehudijem Menuhinom. Violinist je pri Iyengarju iskal pomoč zaradi konstantne utrujenosti, kot posledice pomanjkanja spanja in nesproščenosti ter vrste bolečin skupne večini glasbenikov. Iyengar je Menuhinu predpisal sklop asan, ki so v kratkem času privedle do odsotnosti njegovih mišičnih bolečin in vzpostavitve rednega spanca. Po tem je Menuhin postal navdušen, vdan učenec in Iyengarju organiziral učenje joge v Londonu, Parizu, Švici in drugod po svetu. Prvemu obisku v ZDA leta 1956, je sledilo še veliko drugih, ki so v 70. letih privedli do popularizacije njegove, tako drugačne metode učenja joge. Napredovanju Iyengarjeve kariere se je leta 1966 pridružila objava prve knjige, Light on Yoga. Svetovna uspešnica je bila prevedena v 17 jezikov, pogosto imenovana »biblija joge« je pripomogla k razpoznavnosti joge kot mednarodnega fenomena. Imenovan v spomin na ljubljeno ženo, se leta 1975 odpre v Pune-i Ramamani Iyengar Memorial Yoga Institute. Sprva je vse jogijske vadbe vodil Iyengar sam in inšitut je zelo kmalu postal ugleden mednarodni center. Čeprav se je leta 2003 uradno umaknil s položaja učiteljevanja, njegov inšitut nadaljuje uspešno pot preko visoko rangiranih učiteljev pod pokroviteljstvom njegovega ustanovitelja. Iyengarjevi dosežki so izjemni. Poučeval je v 25 državah, izdal 14 knjig in bil nagrajen s številnimi nagradami. Znan je kot učitelj, ki je jogo približal in razširil med širšo družbo. Zaradi njegove umetniške prefinjenosti pri izvajanju položajev si je pridobil vzdevek »Michelangelo joge«. B.K.S. Iyengar je umrl 20. avgusta 2014 v Pune.

Joga in sodobni čas

Hatha joga in stress

Sodobni način življenja je preplavljen z informacijami, zahtevami, naglimi spremembami in je podvržen vedno hitrejšemu tempu. Marsikdaj se znajdemo v situaciji, ko nas življenje preseneti in postavi na glavo. Pogosto se zaradi realnih ali namišljenih dogodkov počutimo ogrožene. Stres je, iz fiziološkega vidika, odziv organizma na potencialno nevarno, škodljivo situacijo. Lahko se pojavlja v zelo različnih okoliščinah: ob prometni nesreči, poku petarde, ob soočanju s konfliktnimi odnosi, strahu za službo, ob hudi jezi, pred pomembnim nastopom… Če naš um prepoznava te dogodke kot potencialne nevarnosti (stresne situacije), se bo naš organizem nanje odzval z visoko stopnjo pripravljenosti. Ta odziv imenujemo »boj ali beg«.

Boj ali beg

Ob dogodkih, ki jih naši možgani zaznavajo kot potencialne nevarnosti, se sproži kemijska reakcija, pri kateri hipotalamus (možganska struktura, ki nadzoruje večino fizioloških procesov v telesu) spodbudi izločanje hormonov adrenalina in kortizola. Ob tem se aktivira živčni sistem. Telo se postavi v visoko stopnjo pripravljenosti tako imenovanega boja ali bega: poviša se krvni tlak, srce začne hitreje utripati, pospeši se dihanje, čuti se ostrijo in mišice se napenejo. Kri se iz prebavnih organov in drugih, v tistem trenutku manj pomembnih delov, usmeri v mišice. Naši naravni blažilci bolečin, endorfini, se odpošlejo po (vsem) telesu. Lakota izgine, postanemo budni in pozorni. Vse je pripravljeno za akcijo! Taka reakcija organizma je bila za človeka iz kamene dobe zelo koristna, ko se je na primer soočal z divjo živaljo. Takrat so mu dodatna odzivnost, poostreni čuti in energija v mišicah pomagali preživeti v spopadu z živaljo ali pri begu pred njo. Občasne neskrajne stresne situacije so koristne tudi za življenje in razvoj sodobnega človeka, saj so prilagajanja na spremembe in soočanja z izzivi glavni motor našega napredka. Težave se začnejo, ko smo kronično izpostavljeni stresnim situacijam, ki pa ne pomenijo vedno samo ponavljanje nevarnih, obremenjujočih okoliščin, pač pa mnogokrat tudi namišljeno akumuliranih strahov. V tem primeru se reakcija boj ali beg ne zaključi, ampak se časovno razpotegne. To pomeni, da naš organizem deluje na visoki stopnji pripravljenosti dalj časa. Vzpostavi se mehanizem, ki je podoben vožnji avtomobila v prvi prestavi na razdaljo 100km s hitrostjo 80 km/h. Jasno je, da s takim pritiskanjem na plin zagotovo poškodujemo motor. Na podoben način nenehno izpostavljanje stresu vodi človeka v številna bolezenska stanja, od srčnih obolenj, nespečnosti, alergij, žalosti, razdražljivosti, prebavnih motenj, končno do izčrpanosti.

Kaj pomaga proti stresu?

Nedvomno je učinkovito, če uspemo prepoznati povod in vzroke, ki nas spravljajo v stres, in se jim nato tudi izognemo ali stresorje celo izničimo. Žal to ni vedno možno. Pogosto ne moremo vplivati na vzroke, lahko pa vplivamo na naš način odzivanja nanje. Vsak človek se odzove po svoje, npr. nekomu bo potovanje z letalom predstavljalo zabavo, drugemu pa močno stresno situacijo. Podobno lahko nekomu nova delovna naloga v službi predstavlja stres, drugemu pa izziv. Naš način odzivanja je odvisen od številnih faktorjev, npr. vzgoje, življenjskega sloga, čustvene inteligence, genske predispozicije, življenjske filozofije, idr. Vendar ne glede na to, kdo smo in iz kakšnega konteksta prihajamo, lahko sami veliko naredimo in se s pravimi prijemi ter z usmerjenim delovanjem naučimo obvladovati stres.

Zakaj, kako joga?

Hatha joga, oziroma vadba asan (položajev) in pranayame (tehnik dihanja) je zelo učinkovita metoda za odpravljanje in obvladovanje stresa. S hatha jogo delujemo prav na fiziološke simptome, ki se najbolj pogosto pojavljajo ob stresni reakciji. S tehnikami dihanja upočasnjujemo dihanje in krepimo trebušno prepono. Z asanami raztezamo, sproščamo in razstrupljamo celotno telo, še posebno najbolj otrdele mišice. Z redno celostno vadbo hatha joge krepimo živčni sistem, gradimo koncentracijo in poglabljamo pozornost na celo telo. Z vadbo postaja naše zaznavanje telesa vedno bolj subtilno in sposobni smo prej prepoznati škodljive stresne reakcije ter tako tudi hitro in učinkovito reagirati. Z jogo krepimo voljo, samozavest in odločnost, tako premagujemo pasivnost, lenobnost in postajamo bolj odprti do sprememb. Prakticiranje joge zahteva veliko pozornosti in koncentracije. Ob pravilni vadbi in naravnanosti nas privede do stanja stalne prisotnosti, prisotnosti v sedanjem trenutku. V tem stanju z umom ne begamo po preteklih dogodkih spomina in ne fantaziramo o prihodnosti. Na tak način nas vadba osvobodi tudi skrbi vezanih na preteklost, se pravi tega, kar je že bilo, in na prihodnost, torej tistega, kar še ne obstaja. Samo sedanji trenutek je realen. Pomembno je, kar delamo v sedanjem trenutku. Joga je čudovita pot v našo notranjost, tam kjer se začenja raziskovanje, odkrivanje in sprejemanje svoje lastne biti. Spremembe v našem življenju bodo obstajale še naprej in prav tako tudi izzivi in nova doživetja, vendar brez odvečnega, nepotrebnega stresa.

Hatha joga in šport

Združljivost joga in športa

Hatha joga je oblika vadbe, ki se zaradi lastne specifke razlikuje od tekmovalne ali rekreativne športne dejavnosti. Najbolj izstopajoča razlika, poleg izgleda same prakse, je aktivno vključevanje določenih miselnih konceptov v vadbo in posledično spreminjanje posameznikove naravnanosti med njo (npr. tekmovalnost). Ob rednem in vztrajnem prakticiranju hatha joge napredujemo tako na fizični kot na umski in duševni ravni ter kmalu opažamo na sebi spremembe (npr. preprečevanje poškodb in bolečin). Vadba hatha joge se pa lahko obenem vključuje v katerokoli drugo vadbeno shemo.

Če se ukvarjamo s športom, si večinoma želimo izboljševati naslednje:

▸ moč

▸ gibčnost

▸ koncentracijo, osredotočenost

▸ telesno in prostorsko zaznavanje, natančnost gibov

▸ obvladovanje stresa in napetih situacij

▸ povečevanje telesnih zmogljivosti, pravilno dihanje

▸ hitrejše okrevanje


Integrirati jogo v svojo vadbeno shemo, ne glede na to, s katerim športom se ukvarjamo, bo nedvomno vplivalo na vse zgoraj naštete parametre/ vidike. Čeprav ima vsak šport svoje zahteve in specifike, tako bi na primer joga za atlete lahko imela drugačne poudarke kot joga za golf igralce, je vendarle klasična vadba hatha joge tako celostna, da pokriva potrebe vseh športov.

Prednosti vadbe

Z vadbo dihalnih tehnik (pranayama) povečamo zmogljivost pljuč, kar pomeni več kisika v krvnem obtoku in več energije. Tehnike dihanja so preizkušene metode, ki pomagajo vzdrževati umirjenost uma in telesa ter posledično osredotočenost v ključnih trenutkih, tudi pri tekmovalnih športih. Z stoječimi vajami, inverzijami in z rokami podprtimi vajami gradimo na stabilnosti, ravnotežju, poglobljenemu zaznavanju telesa, njegovi simetričnosti, njegove lege v prostoru, in na moči. V teku vadbe se težavnost in kompleksnost položajev stopnjujeta, s čimer postopoma premagujemo strahove in gradimo samozavest.

Joga in tekmovalnost

Obstaja bistvena razlika med jogijsko vadbo in treniranjem pri športnih disciplinah. Pri športih je namen treniranja priprava na zmago, torej priprava na nek dogodek ali tekmovanje, ki se bo odvijalo v prihodnosti. Jogijska vadba pa je namenjena sedanjemu trenutku, času, ko jo izvajamo. Med vadbo joge ne tekmujemo z ostalimi, ampak se usmerjamo vase in na svoje delo. Tako poglabljamo zaznavanje, kontakt/stik in povezave med svojim umom in telesom, raziskujemo in uravnavamo ravnovesje med raztezanjem in sproščanjem, med močjo držanja, krčenja in popuščanja.

Poškodbe

Z vadbo joge lahko pripomoremo k preprečitvi poškodb in v veliki meri skrajšamo čas okrevanja, saj ustrezna raztezanja omogočajo večji pretok kisika in zmanjšujejo količino mlečne kisline v mišicah. Večina poškodb je pri športnikih in rekreativcih vezanih na nepravilno rabo našega telesa. Telo je pogosto preobremenjeno ali celo zlorabljeno. Če smo močno osredotočeni na zunanji cilj ali predmet, bodisi na željo po zmagi bodisi na letečo žogo, se ob tem na nek način odklopimo, odcepimo od svojega telesa in nehamo dajati pozornost bistvenim dogodkom, ki se v njem vršijo. V takih trenutkih se zelo močno poveča možnost za nastanek poškodb. Nasprotno pa bi morali ravno takrat, ko največ zahtevamo od svojega telesa, z njim vzpostaviti tudi najbolj močne povezave. V praksi to pomeni jasno zaznavanje tega, kar se v telesu dogaja, tega, kar čutimo, mejnega območja gibljivosti naših sklepov, simetričnosti, vzdržnosti naših tkiv, mišičevja, kit in pravilnega delovanja dihalnega sistema. Vrh tega večina športov ustvarja asimetrije v telesu, ker je ponavadi prevladujoča dejavnost omejena le na enem predelu telesa. Ta neravnovesja je potrebno prepoznati in reagirati/ ustrezno ukrepati ter tako preprečiti možnost poškodb. Jogijska metoda deluje prav pod konceptom aktivnega zaznavanja telesne drže, gibov in dihanja. Tudi joga izvajana nepravilno ali extremno laho vodi do resnih poškodb!